Vlado Vučič (Wule) – brigadir:
Svojo brigadirsko pot sem pričel v Žužemberku, ko sem se s skupino prijateljev odločili, da se bomo čez poletje udeležili brigade, nihče pa še ni sodeloval v podobni zadevi, zato nismo vedeli, kaj pričakovati.
Zvok trobente, ki je bil vse bliže in bliže mojemu šotoru, me je zbudil ob sedmi uri zjutraj in v hipu sem bil buden in nared za na delovišče. Popoldan sem ležal na travi v kampu ali se družil ob kozarcu 'špricerja', po kosilu in po dveh dodatnih porcijah prijaznih kuharic ni boljšega. V takšnem smislu se je nadaljevalo druženje do večera.
Najlepši prizor mi je bil, ko smo si na koncu brigade ogledali vsa delovišča in videli, koliko lahko mladi naredimo v pičlih 10 dneh. To me je prepričalo, da sem se udeležil brigade še v Logarski dolini, Radečah in Čepovanu. Prepričan pa sem, da bom našel čas tudi v letu 2015. Le kam nas bo obrabljena delavska rokavica popeljala tokrat?