Menim da je študentska delovna brigada zelo perspektiven in družbeno koristen projekt, ki krepi medsebojne odnose med ljudi (tako med študenti kod domačini) ter omogoča spoznavanje krajev, za katere ne bi drugače nikoli vedel, da je pivo 1,5 €. Za prijavo na brigado sem se odločil, ko mi je znanec pritrdil, da je v tem projektu našel smisel in uveljavitev samopodobe, ki jo je poprej zaman iskal v alkoholu ter brezpomenskem seksu. Pa bodimo iskreni ‒ 10 dni 'all inkluziv' hrana in pijača.

Še ena, ki smo jo spesnili na birgadi:

Sedel sm pod smrekco in bil sem vesel,
najlepšo na vasi v kanguju preklel,
sedel sm pod smrekco, ko rekla mi je,
u pizdu matrno js zgubla sm se!
(pa da ne bo kdo kj zameru)

Mislim, da je DŠB zelo pozitivno zastavljen projekt, saj združuje prostovoljno delo v naravi in druženje razposajene mladine, ki rada preživlja čas skupaj na konstruktiven način. Všeč mi je ideja projekta, saj povezuje mlade, ki se udeležijo brigade in domačine, v bližini katerih se ŠDB odvija. 

Zakaj sem se prijavil? Zakaj pa ne? Novi kraji, novi ljudje, stara družba (delno), možgani na off, fitnes narava, nič telefonov, avtomobilov, gneče ...

Skupaj s prijateljem sva se odločila, da postaneva brigadirja in pri tem še vedno vztrajava! Nekomu bi rekel samo: "Ej, jaz grem, daj pridi".

Moji utrinki z brigad(e):
- ladalada li, mlinček na vodi, po ribniku s čolnom, sv. Ema, čiščenje podstrešja, himna, skupinsko petje ob delu, v avtu...  kjerkoli,
- krave, električni pastir, 'nitro purike', forma viva, Voranc, 'Lasha tumbai' - TANZEN!!!, odbojka - tekma, Marjan, 
- ne ti meni kar tako ... drevo, morje, toplo, tramontana, leteči šotori, stolp, pogreb, tartufi, ploha sredi vročine, črnilo, 
- morje megle, kiparjenje z motorko, tolmun, taborni ogenj, mrzli tuši, mrzlo, izgubljeni v temi sredi hoste, bohorski špricer,
- žaba (pes, lepi črni), konjski obadi, ognjemet, ki ga nisem videl zaradi vuka, ročna žaga, Ivo na karaokah.

Poceni počitnice, odlična družba, odlična hrana, odlična zabava, čisto nič drugega! S pomočjo ŠDB razvijaš socialni čut, se socializiraš s podobno mislečimi in spoznavaš pristno Slovenijo. Zaradi dobrih izkušenj sem na brigadi že 5. ali 6., saj ne vem ...
Spomnim se Zokijevega klesanja stopnic v živo skalo, pa čeprav smo imeli možnost zaobit to varianto z enostavnim kopanjem zemlje meter višje.

Na projekt ŠDB gledam zelo pozitivno. Ima vse, kar dober prostovoljen projekt potrebuje ‒ dobre ljudi, efektivnost našega dela, ogromno smeha, zabave, druženja ter samozadovoljstva. Zelo pa mi je tudi všeč, da se projekt vsako leto odvija na drugem geografsko ogroženem področju Slovenije. Da sem se udeležila prve delovne brigade, so krive moje prijateljice in kasneje moja radovednost ter želja po spoznavanju nečesa novega. Ostale tri prijave na brigado, so samoumevne. 10 nepozabnih dni ob dobri družbi, ustvarjanje novih prijateljskih vezi, smeh, zabava, druženje,  pomoč krajanom in njihovo zadovoljstvo.

O utrinkih z brigad ‒ what happens there, stays there! Sorry.

ŠDB je super! Na brigado sem se prijavila, ker mi je bilo dolgčas, ker rada pomagam drugim, ker sem hotela pobegniti od vsakdanjega življenja in ker imam rada izzive. ŠDB je gotovo izjemen projekt, saj spoznavaš odbite ljudi, ki so pripravljeni zastonj pomagati, pa tudi spoznavaš kraje in domačine v različnih koncih Slovenije. Udeležba na brigadi  mlademu človeku pomaga spoznati, da na svetu nista vse denar in lastnina, da tudi nesebična dejanja veliko pomenijo. In  po napornem delu vedno sledi dobra zabava!

Veliko je bilo prigod ... hecno je bilo, da mi je en tip izpovedal svojo ljubezen, medtem ko sem bila zabubljena v pranje ogromnega kupa umazane posode od kosila. Pa drugič v življenju me je videl. Potem pa naj moške jemljemo resno. Hehe. 

Že prostovoljstvo je pozitivnega značaja, študentska delavna brigada je pa dogodek, kjer študent lahko nekomu priskoči na pomoč, vendar tudi sam doživi nepozaben teden v dobri družbi, v naravi ... kjer se prijetno združi s koristnim. Priporočam!  10 dni žurke.

Zakaj na brigado? Teden dni preživiš brezskrbno nekje v naravi, veliko je zabave, brezplačno je, spoznaš nove ljudi in nove lepe kraje Slovenije.

Barvanje ograj včasih ni tako dolgočasno, kot sprva misliš.  Ko nitro zagrabi, je pune smeha.

POMOČ  V ROBIDIŠČU

Skupina študentov je pomagala na Robidišču v času, ko je nudila pomoč v Logu pod Mangartom in po potresu v Bovcu. Teden dni  je okoli 10 študentov bivalo na Robidišču, pri družini Škvor, ki jim je nudila stanovanje in hrano. Študenti so pomagali starejšim, Rudiju Cencič pri reševanju hleva in živine. Pri Cencič Dolfu so iz stare stavbe odvažali gradbeni material. Urejali so tudi dve stavbi, ki sta spomeniško zaščiteni. Delno so počistili staro ulico, landrono. Ti mladi so bili do ljudi zelo pozorni in izredno skromni. Vse so delali z visokim socialnim čutom. Ljudje se jih toplo spominjajo, posebej Rudi, ki so mu očistili hlev.

Vsem se iskreno še enkrat zahvaljujemo in jih vabimo na obisk v Posočje in na Robidišče.

Študentska brigada je delovala na celotnem področju občine (barvanje ograj na mostovih, urejanje okolice pri domu veteranov v Krvavi peči). Ljudje, ki so živeli na isti lokaciji, kot so bili nastanjeni študenti, so bili zelo zadovoljni, saj so bili le ti zelo dobro organizirani in so se lepo vključili v okolico. Delo, ki so ga opravili študenti, je bilo kvalitetno izvedeno in je občini omogočilo, da je določene stvari naredila prej kot sicer. Zaradi tega Občina Velike Lašče pozdravlja takšne akcije in Vam želi še naprej uspešno delovanje na področju Slovenije.

Naše območje je dokaj veliko, oddaljeno od mestnega središča dobrih 30 km in več, a z nizkim številom prebivalstva. Pred leti se je namreč veliko ljudi izselilo v večja mesta zaradi zaposlitve. Starejši ljudje so ostali na svojih domačijah, vendar ne zmorejo več opravljati del kot so nekoč. Tako je precej kmetijskih površin ostalo neobdelanih in tudi dostopi do njih so postali neprehodni. 

Prav prijetno presenečeni  pa smo bili ob novici, da želi vaša študentska organizacija v obliki delovnih akcij priskočiti na pomoč  našemu demografsko ogroženemu območju. 

S požrtvovalnim delom  so vaše  brigadirke in brigadirji  urejali okolico vasi in zaselkov, očistili nekatera vodna zajetja in več zaraščenih poljskih poti. Najpomembnejša pa je bila ureditev dveh poljskih poti do poljedelske doline Malinska, v kateri so odlični pogoji za poljedelstvo.

Poleg tega so v Hrvojih uredili vaško jedro in okolico vodnjaka, v Topolovcu in Sv. Simonu so uredili okolico kapelice in samo pokopališče, do katerega so speljali še električni kabel.

Med samo akcijo so brigadirji pomagali tudi starejšim krajanom, invalidom  pri izboljšanju  njihovih bivalnih pogojev (čiščenje dvorišč, barvanje ograje, vrat in oken). Poskrbeli si tudi za pripravo drv za zimo. 

V času akcij je bilo udeležencem omogočeno bivanje v krajevni skupnosti, kar je še dodatno prispevalo k oživitvi naselja.

Ob koncu  posamezne akcije je bila sklicana tudi tiskovna konferenca, na katero so bili vabljeni predstavniki Mestne občine Koper, krajevnih skupnosti v Mestni občini Koper, političnih strank in  mediji ter krajani. In prav teh konferenc se je udeležilo tudi nekaj poslancev v takratnem državnem zboru, ki so na tak preprost način spoznali problematiko naših krajev. Preko medijev pa smo postali bolj prepoznavni v celotnem slovenskem prostoru.

Po konferenci pa smo nadaljevali s kulturnim programom in skupnim druženjem. 

Pri izvedbi brigad (šotori, hrana …) so pomagale razne institucije, kot so Javni zavod za zaščito in reševanje MB, Veterani vojne za Slovenijo, Slovenska vojska, Mestna občina Koper in s strokovno pomočjo Zavod za varstvo narave iz Pirana. 

Krajani smo s prostovoljnim delom vaših študentov bili izredno zadovoljni, saj so bile akcije opravljene nad pričakovanji. V zahvalo za vaše vloženo delo  in trud  vaših brigadirk in brigadirjev,  je Krajevna skupnost  Gradin  ob krajevnem prazniku v letu 2006 podelila priznanje Študentski organizaciji Univerze v Mariboru.

Prav posebno se moramo zahvaliti vsaj nekaterim  glavnim nosilcem teh akcij, in sicer Zoranu Kačičniku, Zdenku Škrabanu, Robiju Pritržniku in Andreju Prevolniku. 

Krajevna skupnost Gradin se ob koncu še enkrat, v svojem imenu in imenu vseh krajanov, zahvaljuje za vaše opravljeno delo, obenem pa predlaga, da bi se  to nadaljevalo tudi v prihodnje.